Okoliš OŠ Apače sodi med območja s posebnimi razvojnimi potrebami, socialno okolje je šibko, povečuje se število romskih in migrantskih družin. Našteto pogojuje, da znaten delež naših otrok živi v nestimulativnem domačem okolju. Zaznavamo potrebo, da tem otrokom zagotovimo stimulativno in vključujoče učno okolje ter ustvarimo priložnosti za njihov celostni razvoj, vendar je to za nas velik strokovni izziv. Z učenci Romi in migranti do nedavnega nismo imeli izkušenj, saj smo bili vse do njihove priselitve kulturno in jezikovno homogena skupnost. V okolišu ni romskih naselij pač pa so pričeli Romi z nakupi individualnih hiš, enako migranti. Na otroke z manj priložnostmi smo postali pozorni predvsem, ko je epidemija ob zaprtju šol razkrila domače stiske; številčne družine, stiska s prehrano in prostorom za učenje, brez računalnika in interneta. Prizadevamo si slediti smernicam trajnostnega razvoja – AGENDA 2030 in Resoluciji Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), v kateri je kot prva strateška prednostna naloga opredeljeno izboljšanje kakovosti, pravičnosti, vključenosti in vsesplošnega uspeha pri izobraževanju. Smernice za učence tujce, Rome in učence z manj priložnostmi smo že večkrat predelali, vendar pri implementaciji v prakso nismo uspešni. Filozofije vključujoče šole še nismo ponotranjili v smislu, da otroka podpremo tam, kjer je in ne tam, kjer bi po naših kriteriji moral biti. Učenci se izgubijo v številčnih razredih, večinoma se jih omenja kot vzgojno in učno težavne. Potrebujemo pristope za načrtno učenje slovenščine in ustrezne načine ocenjevanja, da jezik ne bo razlog za nedoseganje učnih ciljev in zgodb o osebnem neuspehu učencev. Pridobiti moramo izkušnje za poučevanje v jezikovno in kulturno mešanih, socialno in učno raznolikih oddelkih ter znanje za njihovo vodenje, da bodo učenci lažje sledili pouku, se počutili sprejete. Z ustreznimi pristopi želimo izboljšati šolski obisk, povečati delež vključenosti v pouk in socialne vključenosti, preprečiti izključevanje, razvijati pozitivno samopodobo, ustvarjati priložnosti za ohranjanje maternega jezika in kulturne identitete učencev tujcev, oz. nabor pristopov, na kakšen način lahko to uresničujemo. Okrepiti želimo sodelovanje med šolo in starši. Romski starši so nepismeni, ne morejo napisati opravičil, podpisati soglasij, se javiti na telefon, ne razumejo – govorijo romsko, za nas pa je to v prvi vrsti moteče. V kolektivu je zaradi tega veliko trenj, pritiska na razrednike, svetovalno službo in ravnateljico ter namigov, da ti učenci sodijo v OŠPP. Verjamemo, da bi s specializiranimi pristopi bolje pripravili na omenjene skupine otrok. S projektom bi dobili vpogled v evropsko prakso šol z dolgoletnimi tovrstnimi ali še zahtevnejšimi izkušnjami, spoznali različne pristope, izkušnje, metode in pripomočke, ki bi otrokom olajšale premoščanje jezikovnih ovir in načine ocenjevanja znanja, ki bi omilili jezikovne vrzeli. Pridobili bi vpogled v različne sistemske rešitve, razvojno in sprotno načrtovanje ter vodenje strokovnih timov. Otroke bi znali bolje vključevati v življenje in delo šole ter podpirati osebnostno rast. Učitelji bi pridobili in okrepili strokovne kompetence, avtonomijo in motivacijo za iskanje rešitev v težkih situacijah ter pozitivnejša stališča, več senzibilnosti (to so otroci, tujci, brez socialne mreže, socialno šibki, brez podpore staršev, učno neuspešni) ter nabor učinkovitih praks, ki bi omogočil otrokom celostni napredek, vzpostavljanje kvalitetnega odnosa s starši in boljšo perspektivo v nadaljnjem šolanju in življenju nasploh. Naučili bi se uporabiti njihov kulturni potencial in materni jezik v smeri internacionalizacije šolskega prostora, kot obogatitev in ne kot oviro. Razširili bi mrežo evropskega sodelovanja in okrepili evropsko dimenzijo šole.
Povezava do bloga: https://osapacediverseclassroom.weebly.com/
