Kdo so učenci z učnimi težavami?
To so učenci, ki brez prilagoditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja. Šola tem učencem zato prilagodi metode in oblike dela pri pouku ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. (Zakon o osnovni šoli, 12. a člen)
Učne težave delimo na splošne in specifične, ki se razprostirajo od lažjih do težjih. Med učence z učnimi težavami uvrščamo tiste, ki se spopadajo z lažjimi in deloma tudi zmernimi specifičnimi učnimi težavami in so upravičenih do vseh prilagoditev v skladu z 12. a členom Zakon o osnovni šoli.
Dokument, ki ga pripravimo skupaj z učencem, predstavlja temelj omenjenih prilagoditev in potrebne podpore za doseganje standardov znanja, imenujemo Izvirni delovni projekt pomoči. V skladu s Konceptom dela – učne težave v osnovni šoli, ki predvideva petstopenjski kontinuum pomoči, odkrivamo in prepoznavamo učne težave učencev oz. težave pri učenju ter načrtujemo korake v procesu zagotavljanja pomoči.
Poznamo številne dejavnike tveganj za nastanek učnih težav, in sicer:
- počasnejše osvajanje znanja;
- slabše vidno-prostorske sposobnosti;
- slabše sposobnosti slušnega predelovanja informacij;
- težave z zaporedji in problemi avtomatizacije veščin;
- težave s hitrostjo izvajanja;
- težave na področju jezikovnega delovanja;
- nizka storilnostna motivacija in s tem manjša samoučinkovitost;
- slabši nadzor tesnobe in strahu (anksioznost) in slabši nadzor potrtosti (depresija);
- težave na področju socialne vključenosti in funkcioniranja;
- biološki dejavniki, zdravstvene težave, nevrološke značilnosti;
- dejavniki tveganja, ki izhajajo iz domačega okolja;
- drugojezičnost, kulturna različnost;
- načini poučevanja, ki lahko povzročijo ali povečajo težave pri učenju;
- oddelčna klima, ki za učenca ni varovalna oz. spodbudna.
(Vir: Učne težave v osnovni šoli, ZRSŠ)
