LIFE 2025 (LAPLAND INTERNATIONAL FORUM FOR EDUCATION)
25. januar – 1. februar 2025, Rovaniemi, Finland
UČNI CILJI IN PRIČAKOVANI REZULTATI SEMINARJA
1. Spodbujati sodelovalno učenje in medkulturni dialog med udeleženci iz različnih izobraževalnih okolij za spodbujanje sodelovanja in medsebojnega razumevanja.
2. Razumeti temeljna načela in edinstvene značilnosti finskega izobraževalnega sistema ter poiskati načine, kako ta spoznanja prenesti v reševanje svojih izobraževalnih izzivov.
3. Razviti uporabne vpoglede in strategije za izvajanje inovativnih izobraževalnih praks skozi kolektivne razprave in refleksijo.
Cilj 1: TRAJNOSTNA NAČELA V VKLJUČEVANJU IN MEDSEBOJNIH ODNOSIHMed LIFE2025 smo se udeleženci naučili konkretnih načinov za negovanje sreče učencev in celotne delovne skupnosti. V Rovaniemiju smo vzpostavili lastno kulturo sodelovalnega učenja in iz prve roke izkusili njen vpliv. Skupni izziv za vse učitelje je spodbujati aktivne, srečne in produktivne učence. Finska sreča, ki zajema povezanost z drugimi, svobodo biti sam, uživanje v preprostih radostih vsakdanjega življenja in globoko povezanost z naravo, najde svoje korenine v njihovih šolah, kjer je negovanje teh vrednot prednostna naloga.
Cilj 2: TRAJNOSTNO VODENJE ZA RAZVOJ UČEČE SE ORGANIZACIJE V PROCESU INTERNACIONALIZACIJE
Udeležencem je bila predstavljena metoda oblikovanja strategije trajnostnega gospodarjenja in postavljanja dolgoročnih ciljev, povezanih s svetovnimi trendi. Trajnostno gospodarjenje temelji na upoštevanju kulturne raznolikosti in vključevanju različnih perspektiv pri odločanju. Ravnatelji so predstavili načine za spodbujanje vseživljenjskega učenja in krepitev inovativnosti z mednarodnim sodelovanjem. Spoznavali smo metode vodenja v kompleksnejših situacijah ter spodbujanje trajnostnih partnerstev v mednarodnem prostoru in oblike sodelovanja z okoljem. Spoznali smo metode merjenja, uporabo indikatorjev trajnostnega razvoja in analize na podlagi podatkov in zbranih informacij.
Cilj 3: TRAJNOSTNI RAZVOJ V SOBIVANJU Z NARAVO IN LOKALNIM OKOLJEM
Prednosti učenja na prostem so nesporne in povezava z učenjem veščin 21. stoletja je močna. Poleg tega narava zelo pozitivno vpliva na počutje, krepitev povezanosti z naravo pa izboljšuje samopodobo in samozavest. Delavnice, ki so nam bile predstavljene, so nam ponudile zelo konkretne in izkustvene metode učenja na prostem. Seminar je bil namenjen povečanju okoljske ozaveščenosti, razumevanju vpliva človeka na okolje ter poznavanja ekosistemov, biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb. Predstavljeni so bili pristopi k odgovornemu ravnanju z viri, recikliranju, ponovni uporabi in pravilnemu ravnanju z odpadki. Spoznali smo trajnostne navade Fincev. Med obiskom šol smo se seznanili z načini spodbujanja kritičnega razmišljanja o okoljskih izzivih skozi njihov šolski vsakdan.
Sobota, 25. januar
V zgodnjih jutranjih urah naju je pot popeljala proti letališču v Gradcu, saj sva že ob šesti uri zjutraj imeli prvi let. Ob krajšem postanku na dunajskem letališču sva si privoščili prvo kavo in nato z vzletom ob 10.30 potovanje nadaljevali proti mestu Rovaniemi na Finskem. Na majhnem finskem letališču smo malo pred tretjo uro popoldan pristali v zimsko idilo, tudi pristajalne steze ni bilo videti, saj je bila v celoti zasnežena. Zaradi tega si je, po sprva neuspešnem poskusu pristajanja, ob vendarle uspešnem pristanku, pilot prislužil velik aplavz.
Enako »nesplužene« so bile tudi vse ostale ceste, kar naju je zelo presenetilo. Prav nič presenečen nad takšnimi cestami pa ni bil mlad šofer, ki naju je pričakal na letališču ter odpeljal do mesta in nama je razložil, da imajo pri njih prav posebne gume, v katerih so nekakšni žebljički, ki preprečujejo zdrs. Ob teh prijaznih besedah mladeniča sva se tudi midve sprostili in začeli uživati v zimski pravljici.
Ker je zunaj tako lepo snežilo, sva se na hitro nastanili v Aparthotelu Forenom (Valtakatu 35, Rovaniemi) v središču mesta in se odpravili na zimsko pohajkovanje po ulicah Rovaniemija.
Nedelja, 26. januar
Po uspešni registraciji in odprtju konference sva pridobili informacije o tem, da nas je na seminarju prisotnih okrog 150 udeležencev iz kar 23 različnih držav. To ni bilo srečanje na evropskem nivoju, saj so bili vključeni tudi udeleženci iz različnih držav izven Evrope (Kanada, Avstralija, Kitajska…)
Nato smo poslušali predavanje o finskem šolskem sistemu »Korenine finskega izobraževanja« ki nam ga je predstavila finska veleposlanica za izobraževanje, ga. Outi Hakanen, Finsko ministrstvo za zunanje zadeve.
Sledile so predstavitve finskega izobraževanju po vertikali, vključno z otroki s posebnimi potrebami. Predavali so strokovnjaki iz različnih področij in organizatorji konference.
Raziskali smo zgodovinske in kulturne korenine finskega izobraževanja in jih primerjali z drugimi izobraževalnimi izkušnjami udeležencev.Spoznali smo osnove finskega izobraževalnega sistema in finske nacionalne dediščine terživljenje na arktičnem območju.Z dialogom in povezovanjem v mrežo smo zgradili vključujočo učno skupnost mednarodnega sodelovanja in skupnega učenja.
Poglavitni cilji konference tega dne so bili
– spodbujati sodelovalno učenje in medkulturni dialog med udeleženci iz različnih izobraževalnih okolij za spodbujanje sodelovanja in medsebojnega razumevanja,
– razumeti temeljna načela in edinstvene značilnosti finskega izobraževalnega sistema ter poiskati načine, kako ta spoznanja prenesti v reševanje svojih izobraževalnih izzivov in
– razviti uporabne vpoglede in strategije za izvajanje inovativnih izobraževalnih praks skozi kolektivne razprave in refleksijo.
Po končanem izobraževalnem delu, smo se z avtobusi odpeljali v Santa Claus village – božičkovo vas. Verjetno so sanje marsikaterega otroka in pa tudi otroka po srcu, da bi spoznal čisto pravega Božička, ki prebiva na skrajnem severu Finske, na mrzli Laponski. Zato sploh ni čudno, da je Božičkova vas oziroma Santa Claus Village u Rovaniemiju ena od prav posebnih prazničnih destinacij, kjer je doživljanje božiča še toliko bolj posebno.
Ne le da tu lahko pokramljate z najbolj priljubljenim starcem na svetu, tu lahko doživite še mnogo drugih unikatnih doživetij, ki se vam bodo za vedno vtisnile v spomin. V Božičkovi vasi namreč lahko prestopite severni tečajnik (»arctic circle«) in dobite prav poseben žig polarnega kroga, napišete razglednice oziroma pisma na Glavni Božičkovi pošti, ki bodo odposlana v času za naslednji božič, se zapeljete z sanmi, ki jih po zasneženi pokrajini vlečejo Božičkovi jeleni ali huskiji, prespite v pravih iglujih in opazujete severni sij, se seveda fotografirate z Božičkom, jeste okusno laponsko hrano, nakupujete v ljubkih trgovinicah, obiščete snežni park in še in še.
Osrednja stavba v vasi je Santa Claus Office oziroma Božičkov urad in njen glavni namen je posvečen izkušnji srečanja z Božičkom. Vrste za to so sicer precej dolge, vendar med tem greste mimo Božičkove delavnice, kjer pridni škrati sestavljajo igrače in zavijajo darila za otroke po vsem svetu in čas hitreje mine. Srečanje z Božičkom je povsem brezplačno, so pa slike oziroma video material kar dragi.
Druga pomembna stavba v Božičkovi vasi je Santa Claus Main Post Office oziroma Božičkova pošta. Tu lahko napišete pisma, razglednice, dobite prav posebne Božičkove znamke in seveda žig arktičnega kroga. Seveda pa je posebna še iz enega razloga… sem namreč prispejo vsa pisma s posebnimi željami, ki jih Božičku pošiljajo otroci iz celega sveta. Te hranijo v posebni vitrini in tudi iz naše male Slovenije jih je prispelo kar precej.
Vsekakor je celotno doživetje obiska Božičkove vasi zares pravljično.
Ponedeljek, 27. januar
V ponedeljek zjutraj smo imeli na programu obisk osnovne šole OUNASVAARA, kjer je bila predstavitev in ogled šole ter prisostvovanje pouku. Iz prve roke smo lahko spremljali potek izobraževanja in življenja na šoli ter ob tem iskali podobnosti in razlike z drugimi sistemi. Spoznali smo tudi velik pomen zavedanja pomena lokalnih organizatorjev izobraževanja na Finskem.Spoznali smo finski pristop k blaginji učencev, dijakov in študentov (šolska prehrana, zdravstveni sistem, družbeni mediji…)
Med LIFE2025 smo se udeleženci naučili konkretnih načinov za negovanje sreče učencev in celotne delovne skupnosti. V Rovaniemiju smo vzpostavili lastno kulturo sodelovalnega učenja in iz prve roke izkusili njen vpliv. Skupni izziv za vse učitelje je spodbujati aktivne, srečne in produktivne učence. Finska sreča, ki zajema povezanost z drugimi, svobodo biti sam, uživanje v preprostih radostih vsakdanjega življenja in globoko povezanost z naravo, najde svoje korenine v njihovih šolah, kjer je negovanje teh vrednot prednostna naloga.
V krajši popoldanski pavzi so sledile aktivnosti na prostem, kot so drsanje ali plavanje v ledeni reki. Udeleženci seminarja smo lahko izkusili finsko kulturo na prostem, za katero sami pravijo, da je med drugim tudi vzrok za dobro počutje in ga spodbujajo že pri mlajših generacijah.
V popoldanskem delu je sledil program v konferenčni sobi Hotela Santa Claus, ki je zajemal pogovor in evalvacijo v manjših skupinah ter evalvacijo s celotno skupino udeležencev konference.
Med seboj smo izmenjevali opažanja in poglede z obiskov šol, pri čemer smo bili še posebej pozorni na poudarek medkulturnih aplikacij, ki podpirajo vključenost, inovativnost in dobro počutje. Pridobivali in spoznavali smo pozitivne izkušnje za vključevanje praks dobrega počutja v izobraževanje in razpravljali o tem, kako jih je mogoče kontekstualizirati v različnih izobraževalnih sistemih.
Ob 17.00 uri smo bili deležni predstavitve g. Jussija Kainulainena, pedagoškega direktorja v mestu Rovaniemi. G. Jussi je predstavil okolje, v katerem delujejo šole na severu Finske, njihovo povezanost s skupnostjo in znotraj institucije. Predstavil je kurikulum, načine inkluzije (Finska nima šol s prilagojenim programom), načine preverjanja in ocenjevanja znanja, delo z učenci z migrantskim ozadjem in načine oblikovanja učnih načrtov (imajo nacionalne in lokalne učne načrte). Poudaril je, da so vse šole uspešne, ne glede na to, v kakšnem okolju so. Eksternega preverjanja znanja do mature nimajo.
Ponedeljek smo zaključili z večernim obiskom Hiše kulture – Korundi.
Hiša kulture Korundi je prostor za umetnost in ljudi v Rovaniemiju na Laponskem. Je dom umetnostnega muzeja Rovaniemi in laponskega komornega orkestra; kraj, kjer se svet odstira s severne perspektive. Korundi združuje umetnike in gledalce, vsakdan in praznovanje, zgodovino in sedanjost. Korundi je kamniti temelj kulture na Laponskem, poštno avtobusno postajališče, ki je preživelo drugo svetovno vojno in zdaj prenaša sporočila prek umetnosti. Mejnik iz rdeče opeke je stilsko prizorišče za srečanja in funkcije, kjer prvovrstna ureditev in storitve zagotavljajo nepozabne trenutke.
V Korundiju se združujejo likovni ustvarjalci in ljubitelji umetnosti, praznovanje in vsakdanjik, zgodovina in sedanjost. Čudovite Korundijeve razstave in edinstveni koncerti so stalen vir navdiha, osuplosti in razsvetljenja.
Torek, 28. januar
Torkov dopoldan se je začel z obiskom znanstvenega centra Pilke in muzeja Arktikum.
V Centru znanosti Pilke smo na povsem interaktiven način spoznavali različne načine učenja. Igrali smo se v vlogi učencev in na številnih postajah izvajali interaktivne naloge, povezane z globalnimi izzivi, kot so naraščanje števila ljudi na planetu, globalno segrevanje, potrošništvo, skrb za naravo in gozdove, bistvo recikliranja, skrb za naravno ravnovesje in možni aktivni pristopi, s katerimi lahko to dosežemo. Znanstveni center je na voljo vsem šolam v mestu Rovaniemi. Razmišljali smo tudi o tem, kako učence pripraviti na tovrstno delo in o aktivnostih po delavnicah.
Na razstavi v Znanstvenem centru Pilke smo imeli priložnost raziskovati gozd z vsemi čuti in iz različnih zornih kotov. Tam se lahko usedeš se za volan gozdarskega stroja, splezaš v ptičjo hišico in zapoješ karaoke na mravljišču. Poiščeš lahko vse lesene sestavne dele, uporabljene za izdelavo največjega posameznega predmeta, ki je na ogled v Pilkeju, hiše Pilke z lesenim okvirjem.
Nato smo si ogledali še Arktikum. To je muzej, ki nam pomaga razumeti starodavno povezanost Fincev z naravo in njihovo trajnostno naravnanost.
Po odmoru za kosilo je ob 15.00 uri sledilo delovno opazovanje finskih učiteljev z vidika učencev med simulacijo učnih ur »Bodi učenec«: pedagogika narave – na osnovni šoli OVNASRINTEEN MONITOIMITACO (Job shadowing Finish teachers from the students perspective during »Be a student lesson simulations: NATURE PEDAGOGY -OUNASRINTEENMONITOIMITALO SCHOOL).
Kot učenci smo se v naravi učili po metodi izkustvenega učenja. Na voljo smo imeli različna predmetna področja, ki jim je skupno učenje v naravi z naravnimi pripomočki. Spoznali smo tudi način življenja Laponcev, ki veliko časa preživijo zunaj in se samodejno veliko naučijo v naravi. Odpravili smo se v finski gozd, kjer smo vadili osnove preživetja v arktičnem naravnem okolju (voda, hrana, kurjenje ognja…)
Prednosti učenja na prostem so nesporne in povezava z učenjem veščin 21. stoletja je močna. Poleg tega narava zelo pozitivno vpliva na počutje, krepitev povezanosti z naravo pa izboljšuje samopodobo in samozavest. Delavnice, ki so nam bile predstavljene, so nam ponudile zelo konkretne in izkustvene metode učenja na prostem. Seminar je bil namenjen povečanju okoljske ozaveščenosti, razumevanju vpliva človeka na okolje ter poznavanja ekosistemov, biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb. Predstavljeni so bili pristopi k odgovornemu ravnanju z viri, recikliranju, ponovni uporabi in pravilnemu ravnanju z odpadki. Spoznali smo trajnostne navade Fincev. Med obiskom šole smo se seznanili z načini spodbujanja kritičnega razmišljanja o okoljskih izzivih skozi njihov šolski vsakdan.
Sreda, 29. januarOb pol devetih zjutraj smo se odpravili na obisk šole KORKALOVAARA (Comprehensive School). Imeli smo predstavitev in ogled šole, prisostvovanje pouku, spoznavanje življenja in delovanja učencev in strokovnih delavcev šole.
Opazovali smo pouk in druge dejavnosti na šoli, ki so jih predstavili učenci in ravnatelj, učenci so predstavili svoj način življenja in dela v šoli, pogledali smo njihovo prehrano, prostočasne dejavnosti, načine prihoda v šolo, ravnanje s hrano in odpadki, pristope k pouku, uporabo tehnologije. Učenci so odgovarjali na številna vprašanja. Ravnatelj je predstavil načrt upravljanja svoje organizacije, trajnostne poudarke, sodelovanje z okoljem ter cilje šole glede sprejemanja skupin izobraževalcev iz tujine (kot je naša skupina).
Udeležencem je bila predstavljena metoda oblikovanja strategije trajnostnega gospodarjenja in postavljanja dolgoročnih ciljev, povezanih s svetovnimi trendi. Trajnostno gospodarjenje temelji na upoštevanju kulturne raznolikosti in vključevanju različnih perspektiv pri odločanju. Ravnatelji so predstavili načine za spodbujanje vseživljenjskega učenja in krepitev inovativnosti z mednarodnim sodelovanjem. Spoznavali smo metode vodenja v kompleksnejših situacijah ter spodbujanje trajnostnih partnerstev v mednarodnem prostoru in oblike sodelovanja z okoljem. Spoznali smo metode merjenja, uporabo indikatorjev trajnostnega razvoja in analize na podlagi podatkov in zbranih informacij.
V popoldanskem času smo nadaljevali s programom v konferenčni sobi hotela Santa Claus: imeli smo pogovor in evalvacijo v manjših skupinah ter evalvacijo s celotno skupino udeležencev konference. Med seboj smo izmenjevali opažanja in poglede z obiskov šol, pri čemer smo bili še posebej pozorni na poudarek medkulturnih aplikacij, ki podpirajo vključenost, inovativnost in dobro počutje.
Pridobivali in spoznavali smo pozitivne izkušnje za vključevanje praks dobrega počutja v izobraževanje in razpravljali o tem, kako jih je mogoče kontekstualizirati v različnih izobraževalnih sistemih.
Sledila je predstavitev Pozitivna pedagogika (Hejla Missukka); odločitve in delo, ki omogočajo srečno šolo.
Predavatelji so predstavili način spopadanja mladih z vplivi družbenih omrežij, nujnost ustrezne vzgoje in izobraževanja v tej smeri ter informacijsko pismenost (kritično razmišljanje do informacij/dezinformacij, preprečevanje škode in nasilja, ki se širi iz družbenih omrežij). V nadaljevanju nam je bil predstavljen načrt šole, ki temelji na socialnih veščinah in kompetencah, ki spodbujajo empatijo, sočutje, povezanost in medsebojno razumevanje. Predavateljica je predstavila vizijo tovrstne šole, razloge za njeno prepoznavnost in edinstvenost.
V večernih urah so nam organizatorji konference pripravili družabni večer v hotelu Santa Claus, ki se je zaključil s PODELITVIJO CERTIFIKATOV.
Četrtek, 30. januar Evalvacija in refleksijaV četrtkovem dopoldnevu smo se v celoti posvetili evalvaciji in refleksiji celotnega strukturiranega izobraževanja. Pridobivali smo najrazličnejša spoznanja o pomenu pristopov pri odločanju, ki podpirajo dobro počutje šole, spoznali smo kurikulum za usposabljanje učiteljev na Finskem in iskali najboljše poti za izboljšave pri svojem lastnem delu.Eden izmed temeljni ciljev srečanja je bil, da udeleženci odidemo navdihnjeni za spodbujanje sodelovanja, dobrega počutja in trajnosti v svojih izobraževalnih skupnostih.Menimo, da je bil cilj v celoti dosežen.
Večerni obisk farme severnih jelenov
V večernih urah smo se odpravili na kmetijo, ki se z rejo severnih jelenov ukvarja že vsaj 5 generacij, to je najstarejša in najbolj pristna farma severnih jelenov v okolici Rovaniemija. Tam smo od blizu spoznali severne jelene ter podrobneje spoznali vsakdanje življenje na kmetiji. Čakala nas je prijetna 2 km dolga vožnja z vprego s severnimi jeleni po zamrznjenem gozdu. Uživali smo v čudoviti zasneženi gozdni pokrajini s svojim novim živalskim prijateljem. Vožnja je bila zares čarobna, saj je tiste noči tudi rahlo snežilo, na nebu pa smo kot po naklučju tu in tam opazili tudi sramežljivo auroro. Po končani vožnji smo se odpravili v tradicionalno leseno kočo, se pogreli ob ognju in uživali v vročem brusničnem soku. Prijetni mladenič nam je ponudil nekaj zgodb in dejstev o reji severnih jelenov na Laponskem, številne in obširne informacije o življenjskem ciklu severnih jelenov, življenjskem slogu reje severnih jelenov in farmi na splošno. Na koncu obiska farme smo severne jelene lahko tudi hranili.
To doživetje je bilo zares enkratno in nam bo v izredno lepem spominu ostalo za vse življenje.
Petek, 31. januar
V petkovem dopoldanskem času smo se udeležili praktične delavnice poimenovane Učenje skozi naravo in o naravi.
V enem paketu smo združili tri različne elemente. V vlogi učenca smo:
– izkusili finsko naravoslovno vzgojo,
– spoznali laponski življenjski slog in veščine preživetja, potrebne v arktičnem okolju ter
– spoznali konkretna orodja za uporabo pri našem delu.
To delavnico naravoslovne pedagogike je zasnoval in vodil Kimmo Tuunala iz Finncredible.
Delavnice so bile praktično naravnane in ob njih smo pridobivali najrazličnejše izkušnje, ki jih bomo s pridom lahko uporabili tudi pri svojem delu z našimi učenci.
Sobota, 1. februar
V sobotnem jutru, ki je bilo tokrat sončno in je pokazalo pravo finsko zimsko idilo, sva se še zadnjič odpravili na krajši sprehod po Rovaniemiju. Potrebno je bilo seveda nakupiti še tiste čisto zadnje malenkosti.
Nato sva se odpravili na dolgo potovanje proti domu, ki sva ga začeli s poletom iz letališča v Rovaniemi ob 13.55 uri. Na letališču v Frankfurtu sva pristali ob 16.00 in takrat se je začelo dolgo čakanje na naslednje letalo, ki je iz Frankfurta poletelo šele ob 21.40.
V Gradcu smo pristali v poznih večernih urah, ob 23.00. Utrujeni, a polni čudovitih vtisov iz te prav posebne dežele na severu, sva v zgodnjih jutranjih urah nedelje 2.februarja, prispeli domov.
