SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V ŠOLI IN NA DALJAVO
Osmi februar, slovenski kulturni praznik, je za vse Slovence pomemben dan. Tega dne se spominjamo vseh velikih pesnikov, pisateljev in ustvarjalcev, ki so orali ledino jeziku, ki je danes eden od uradnih jezikov Evropske unije, likovnih in glasbenih ustvarjalcev in se poklonimo umetnosti, po kateri smo prepoznavni tudi zunaj naših meja. Razmišljamo tudi o vsem drugem, kar je odraz naše kulture, kajti kultura je še marsikaj – kultura bivanja, telesna kultura, kultura medsebojnih odnosov … Za šolarje je ta dan še posebej pomemben, zato smo ga obeležili tudi z našimi učenci, z nekaterimi v šoli, z drugimi na daljavo.
Mlajši učenci so imeli v ta namen kulturni dan, starejši pa so temu posvetili uro slovenščine, ki so jo izvedli kot spominsko uro ob slovenskem kulturnem prazniku.
Glavna tema spominske ure je je bila Prešernova Zdravljica oz. slovenska himna. Naša šola namreč sodeluje v eTwining projektu z naslovom Ich fühle deinen Stolz, v katerem sodelujoči iz različnih držav razmišljajo o svojih himnah in njihovih sporočilih. Devetošolci so tako našo Zdravljico in njeno himnično kitico dobro spoznali in nam jo predstavili v petnajminutnem filmčku, ki so ga pripravili na daljavo. Likovne izdelke pa so prispevali tudi ostali učenci.
Tako smo o Zdravljici in še posebej o njeni 7. kitici, slovenski himni, veliko izvedeli – da je nastala že leta 1844, da je bila za svoj čas zelo drzna pesem in da je njeno sporočilo še danes aktualno – Zdravljica in predvsem 7. kitica namreč poziva k miru, sodelovanju, svobodi in medsebojnem spoštovanju vseh ljudi sveta. Prav zaradi tega smo 7. kitico Zdravljice, ki jo je že daljnega leta 1905 uglasbil slovenski duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog Stanko Premrl, s ponosom izbrali za himno svoje države.
Izvedeli pa smo tudi, da je Zdravljica himna samo, kadar je zaigrana ali zapeta, ne pa tudi deklamirana ali prebrana; da je Prešeren kitico oblikoval v obliki čaše in je Zdravljica tudi likovna pesem; da je Evropska unija Zdravljico marca 2020 razglasila za pomembno kulturno dediščino z dodelitvijo znaka evropske dediščine in da Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani večino ohranjenih rokopisnih različic pesmi in največ natisnjenih izdaj Zdravljice v slovenščini in različnih prevodih.
V spletni učilnici SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK pa so učenci poleg povezave do spominske ure ob slovenskem kulturnem prazniku
našli tudi veliko drugih povezav, gradiv in dejavnosti, s pomočjo katerih so spoznavali Prešerna in njegovo delo ali kulturo nasploh. K nekaterim dejavnostim pa so se po želji lahko priključili prav 8. februarja.
Tako lahko mirno rečemo, da je naš kulturni dan kljub epidemiji in pouku na daljavo dosegel svoj namen.
Povezavi do likovnih izdelkov na temo slovenske himne:
https://www.youtube.com/watch?v=pVQgCqoft3Y&feature=youtu.be
https://www.youtube.com/watch?v=jhY5N5Oj15w&feature=youtu.be
Zapisala: S. Lebar
